Izolacija nad, med in pod škarniki
Za lažje razumevanje prehoda toplote skozi naše ostrešje moramo najprej razumeti osnovne pojme in fizikalne lastnosti izolacije.
Toplota
|
![]() |
![]() |
Toplota prehaja na tri različne načine, ki so vsi prisotni na strehi.
|
Toplotna prevodnost in toplotna upornost
Vsak material ima določeno konstantno toplotno prevodnost λ, ki pove, kako dobro ta snov prevaja toploto. Enota za toplotno prevodnost je W/mK (Watt na meter Kelvina). Pomeni koliko energije prepušča na metru izolacije za spremembo 1 stopinje Celzija. V tabeli navajamo nekaj tipičnih toplotnih prevodnosti za materiale, vgrajene v strehi.
|
λ (W/mK) |
|
|
λ (W/mK) |
|
|
λ (W/mK) |
Zrak |
0,025 |
|
Trendisol |
0,039 |
|
Egger DHF |
0,1 |
Styrodur C |
0,032 |
|
Termotop |
0,040 |
|
Sneg |
0,11 |
XPS Novolit |
0,034 |
|
Agepan THD |
0,047 |
|
Betonski estrih |
1,2 |
Kamena volna |
0,035 |
|
Agepan UDP |
0,051 |
|
Dvoslojno okno |
1,3 |
Mineralna volna (TP) |
0,037 |
|
Omet |
0,09 |
|
Granit |
2,5 |
EPS stiropor |
0,039 |
|
Agepan DWD |
0,09 |
|
|
|
Ko toplota prehaja skozi material, je hitrost prehoda odvisna od toplotne prevodnosti materiala in debeline materiala, skozi katerega prehaja. Kadar nas zanima toplotni tok skozi več materialov, ki so med seboj v toplotnem stiku, uporabljamo toplotno upornost. Ta podatek nam pove, kako slabo oziroma dobro nek material prevaja toploto. Toplotno upornost označujemo s črko R in ima enoto m2K/W. Izračunamo jo s pomočjo enačbe:
R=d/λ , pri čemer je d debelina materiala in λ koeficient toplotne prevodnosti.
Toplotni tok in računanje prehodnosti toplote
Toplotni tok P, ki teče skozi snov, je sorazmeren s toplotno prevodnostjo. Izračunamo ga s pomočjo enačbe: P=S·λ·ΔT/d Enota je W (Watt). Pove nam koliko toplote preteče med dvema telesoma na določeni površini, skozi določeno debelino materiala, v določenem času.
S predstavlja površino telesa, ki oddaja ali prejema toplotni tok, d je debelina materiala s toplotno prevodnostjo λ (W/mK). Bolj kot je material debel, manjši toplotni tok teče skozenj. |
![]() |
Toplotni tok je odvisen tudi od temperaturne razlike. Večja kot je temperaturna razlika ΔT (t1-t2), večji je toplotni tok.
Označba za toplotno prehodnost je U, ki je obratnosorazmerna s toplotno upornostjo. U=1/R, enota je W/m2K. To pomeni, da večja kot je upornost materiala, manjša je prehodnost toplote in obratno.
Ker imamo v ostrešju praviloma vedno sestavljeno izolacijo iz več plasti, računamo toplotno prehodnost tako, da izračunamo najprej skupno toplotno upornost materialov in nato prehodnost.
R = ( 1/8 + 1/23 + d1/λ1 + d2/λ2+d3/λ3 + ...), kjer sta 1/8 in 1/23 konstanti.
Primer:
Imamo ostrešje, kjer je nad škarniki vgrajena izolacija debeline 6 cm iz mineralne volne, s prevodnostjo 0,04 W/mK, pod njo kamena volna debeline 20 cm, s prevodnostjo 0,037 W/mK.
Skupna upornost je:
R= 1/8 + 1/23 + 0,06m/0,04 W/mK + 0,2m/0,037 W/mK
R= 7,0738 m2K/W
Tako izračunano upornost vstavimo v enačbo U=1/R in dobimo toplotno prehodnost
U=1/7,0738 m2K/W = 0,141 W/m2K
Ker cena trenutnih virov energije za ogrevanje kot tudi za hlajenje konstantno narašča, je potrebno o debelini in izbiri materiala tehtno razmisliti.
Materiali za izolacije
Toplotno izolacijo pri strehi delimo na tri sklope: na izolacijo nad škarniki, na izolacijo med škarniki in izolacijo pod škarniki.
Pod sekundarno kritino sledi plast toplotne izolacije, katere naloga je preprečevanje pregrevanja podstrehe v poletnem času, izguba toplote v zimskem času in zvočna izolativnost.
Za izolacijo lahko uporabimo kameno volno, stekleno volno, celulozne kosmiče, lesna vlakna, slamo, pluto, lan, kokosova vlakna, konopljo in bombaž. |
![]() |